Biografsko učenje in spreminjanje identitete: Migracijske izkušnje Neže Gerkšič − Agnes Lacroix

The article interprets the migration experiences of Neža Gerkšič using the theory of biographical learning. It sees biographical learning as a process that occurs in everyday life and results in the (re)construction of identity, knowledge, skills, attitudes and values. The analysis of the autobiographical story shows how a female migrant used various strategies (adaptation, personal growth, development of an alternative lifestyle, influencing local social rules, innovative learning) to form her knowledge and (re)construct her identity. The article closes by presenting learning strategies that represent a tool that can help in the analysis and interpretation of learning that happens during migration experiences.Avtorica v prispevku migracijske izkušnje svoje pratete Neže Gerkšič oz. Agnes Lacroix obravnava kot polje učenja in ga interpretira s teorijo biografskega učenja. Biografsko učenje obravnava kot proces, ki se dogaja v vsakdanjem življenju in (re)konstruira identiteto, znanje, veščine, stališča in vrednote. Z analizo avtobiografskega zapisa prikaže, kako je akterka migracij z različnimi strategijami (s prilagajanjem, z osebnostno rastjo, razvojem individualnega sloga življenja, s poseganjem v družbena pravila okolja, z inovativnim učenjem) oblikovala svoja znanje in identiteto. Avtorica strategije učenja predstavi kot orodje, s katerim analizira in interpretira učenje ob izkušnji migracije

Ženske in migracije

While in the past the researchers of migration had focused mainly on male migrants and their experiences, we are today seeing and increase in the research interest related to women migrants. This imbalanced approach undermines the view of migration as gendered process. Migration brings major life changes and challenges, which men and women experience differently regardless of time period. The article attempts to find and answer to the questions of why female migration experience have been traditionally ignored or stereotyped, and why we are talking about a feminization of migration in the present. Furthermore, the text introduces a female as an active subject in the migration process, one who takes responsibility and control over her life through conscious decision.Skozi zgodovino so raziskovalci migracij svojo pozornost namenjali predvsem moškim med migranti, danes opažamo povečano raziskovalno zanimanje za migrantke. Ta neuravnoteženi pristop ogroža pogled na migracije kot spolno zaznamovan proces. Migracija namreč prinaša velike življenjske spremembe in izkušnje, ki jih ne glede na časovno obdobje moški in ženske doživljajo različno. V članku poskušam odgovoriti na vprašanje, zakaj so bile migracijske izkušnje žensk v zgodovini prezrte ali stereotipno obravnavane ter zakaj v sodobnosti govorimo o feminizaciji migracij. Žensko predstavim kot aktiven subjekt v migracijskem procesu, ki z zavestno odločitvijo za spremembo v življenju prevzame odgovornost za svoje življenje in nadzor nad njim

Izobraževalna podpora za migrante

Migracije niso le selitve z enega prostora na drugega, motivirane z zaslužkom, ljubeznijo, vojno, avanturo, kar raziskujejo različne vede že precej časa, temveč so povezane s spreminjanjem posameznika, ki se seli. To pa vključuje spreminjanje znanja, samopodobe, mentalnih vzorcev, vrednot in vsakdanjih praks. Prav zato postajajo migracije tudi izziv za andragogiko (prim. Guo, 2013; Zelinska, 2013; McNair, 2009) in vodijo v raziskovanje različnih pojavov učenja

Preplet migracij in učenja: biografsko učenje kot formiranje identitete in znanja ob migracijskih izkušnjah

The text presents migration experiences as a field of learning interpreted through the biographic learning theory. Migrations represent important life transitions creating learning opportunities both on the macro level by individuals facing cultural systems, and on the micro level through tiny stories of an individual’s experiencing of relationships and transitions. The text deals with biographic learning as a process that takes place in everyday life and signifies a (re)construction of identity, knowledge, skills, attitudes and values. In this process, the subject is auto-reflective, an active “producer” of knowledge and constructor of their own identity. With learning, their life sphere changes through reflective narration and reflective practices of everyday life. The purpose of the paper is to analyse biographic learning and to describe it as a conceptual tool used to research learning by means of migrations as transformative experiences.Besedilo prikaže migracijske izkušnje kot polje učenja, ki ga interpretiramo s teorijo biografskega učenja. Migracije so pomemben življenjski prehod, ki ustvarja možnosti za učenje tako na makro ravni ob soočanju posameznika s kulturnimi sistemi kot na makro ravni ob drobnih zgodbah individualnega izkušanja odnosov in prehodov. Biografsko učenje obravnava kot proces, ki se dogaja v vsakdanjem življenju in pomeni re-/konstrukcijo identitete, znanja, veščin, stališč in vrednot. V tem procesu je subjekt avtorefleksiven, aktiven »producent« znanja in konstruiranja lastne identitete. Z učenjem se preko refleksivne naracije in refleksivne prakse vsakdanjega življenja spreminja njegov življenjski svet. Namen članka je analizirati biografsko učenje in ga ob migracijah kot transformativnih izkušnjah opisati kot konceptualno orodje za njegovo raziskovanje

Lo sviluppo della competenza interculturale degli insegnanti e degli allievi

Priročnik prinaša 15 delavnic, ki obravnavajo kulturno, etnično in jezikovno raznolikost naše družbe. Osredotoča se predvsem na slovensko in italijansko skupnost: na razvijanje medkulturnega dialoga med večinskimi, priseljenskimi in manjšinskimi skupnosti ter na razvijanje medkulturne zmožnosti vseh prebivalcev. Vsaka delavnica je sestavljena iz dveh delov. Prvi (teoretični) del je namenjen učiteljem, zato so v njem izpostavljeni cilji, teoretična izhodišča, napotki za reševanje in literatura za nadaljnje delo. Drugi del delavnice je delovni list na dveh straneh, namenjen kopiranju in neposredni uporabi v razredu. Delavnice so izvedljive pri različnih šolskih predmetih (npr. slovenščina, italijanščina, zgodovina, geografija, državljanska in domovinska vzgoja ter etika, knjižnična informacijska znanja, sociologija, psihologija, antropologija itd.). Priporočamo medpredmetno povezovanje. Ciljna skupina za reševanje delavnic so predvsem osnovnošolci v zadnjem triletju osnovne šole in srednješolci v Sloveniji oz. učenci nižjih in višjih srednjih šol v Italiji

Razvijanje medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih

Razvijanje medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih Priročnik prinaša 15 delavnic, ki obravnavajo kulturno, etnično in jezikovno raznolikost slovenske in italijanske družbe. Osredotoča se na razvijanje medkulturnega dialoga med večinskimi, priseljenskimi in manjšinskimi skupnosti ter na razvijanje medkulturne zmožnosti vseh prebivalcev. Vsaka delavnica je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen učiteljem, zato so v njem izpostavljeni cilji, teoretična izhodišča, napotki za reševanje in literatura za nadaljnje delo. Drugi del delavnice je delovni list na dveh straneh, namenjen kopiranju in neposredni uporabi v razredu. Delavnice so izvedljive pri različnih šolskih predmetih (npr. slovenščina, italijanščina, zgodovina, geografija, državljanska in domovinska vzgoja ter etika, knjižnična informacijska znanja, sociologija, psihologija, antropologija itd.). Priporočamo medpredmetno povezovanje. Ciljna skupina za reševanje delavnic so predvsem osnovnošolci v zadnjem triletju osnovne šole in srednješolci v Sloveniji oz. učenci nižjih in višjih srednjih šol v Italiji

Ekspanzivno učenje in raziskovalne prakse na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje

Several innovative projects have been conducted at the Slovenian Third Age University (U3A), creating important new social practices. The project results impact exploratory learning as well as learning and development in the wider community. The aim of the paper is to describe selected research practices at the Slovenian U3A and to interpret them through the theory of expansive learning. In terms of methodology, the research is designed as ethnographic research with elements of the phenomenological and reflexive research paradigm. Selected examples of exploratory learning at the Slovenian U3A are used to identify the factors that influence the development of exploratory learning and the way they are experienced by those involved in exploratory learning processes. It has been found that expansive learning at the Slovenian U3A leads to innovative and socially engaged practices.Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko (SUTŽO) obdobje poteka več inovativnih projektov, ki ustvarjajo družbeno pomembne nove prakse, tako da postanejo rezultati raziskovalnega učenja vplivni tudi za učenje in razvoj v širši skupnosti. Namen prispevka je opisati izbrane raziskovalne prakse na SUTŽO in jih interpretirati s teorijo ekspanzivnega učenja. Metodološko je raziskava zasnovana kot etnografska raziskava z elementi fenomenološke in refleksivne raziskovalne paradigme. Ob izbranih primerih raziskovalnega učenja na SUTŽO avtorji opredelijo vplivne dejavnike za razvoj raziskovalnega učenja in doživljanje le-teh pri udeleženih v procesih raziskovalnega učenja. Ugotovitve kažejo, da ekspanzivno učenje na SUTŽO poteka kot inovativna in družbeno angažirana praksa

Biografsko učenje žensk v kontekstu migracij

Besedilo se osredotoča na formiranje znanja in identitete pri ženskah z izkušnjo migracije. Teoretski okvir za fenomenološko empirično raziskavo je bil sestavljen iz biografskega in tranzicijskega učenja. Migracije predstavljajo pomembne življenjske prehode, ki prinašajo kompleksne in heterogene izkušnje ter ustvarjajo možnosti za učenje, ki jih posameznice različno uresničujejo. Empirična raziskava sloni na analizi naracij izbranih žensk. Ugotovitve potrjujejo štiri strategije tranzicijskega učenja in vrste znanja po Pirjo Tynjälä (2013). S pomočjo klasifikacije le-teh je bil nato oblikovan model za interpretacijo biografskega učenja ob migraciji.The text focuses on the formation of knowledge and identity in women through the experience of migration. The theoretical framework for the empirical research is rooted in biographical and transitional learning. Migrations signify important life transitions, brought about by complex and heterogeneous experiences, and create opportunities for learning that are realised by female individuals in different ways. The empirical research is based on the analysis of selected women\u27s narratives. The findings confirm the four strategies of transitional learning and types of knowledge according to Pirjo Tynjälä (2013). With the help of a classification of these a model was created for the interpretation of biographical learning alongside migration